Loka pri Žusmu:
Krajevna skupnost Loka pri Žusmu je središče našega kraja, ki zajema kraje Loka pri Žusmu, Dobrina in Hrastje in se poslej uvršča med tiste, ki imajo svoje simbole. Poleg grba in zastave imajo tudi himno, s čimer se lahko pohvalijo le redki.
Grb je sestavljen iz treh polj in predstavlja zgodovino kraja Žusma in Loke. Zasnovo in opis grba ter zastave je pripravila Danica Recko (predsednica društva IZVIRI Dobrina). V sodelovanju s heraldikom Aleksandrom Hribovškom ga je izrisal Rok Vodeb, v računalniško obliko pa ga je pretvoril Marko Centrih.
Himno Loke pri Žusmu z naslovom “Pozdravljena, Loka” je pred dvema desetletjema napisala tamkajšnja pesnica Anica Lipovšek, ki je zanjo pripravila tudi melodijo. Prvi so jo zapeli Fantje z Žusma.
Loka pri Žusmu je razloženo naselje z gručastim jedrom na Kozjanskem ob stičišču cest proti Šentjurju in Celju, ter Podčetrtku in Kozjem. Naselje leži v dolini ob sotočju Dolgega in Tinskega potoka. Naselje sestavlja osem zaselkov: Drnovce, Javoršica, Oslešica, Podvrh, Primožno, Rudnica, Zavrečnica in Žamerk, ki se razprostirajo na pobočjih Velike Košnice, Plešivca in Rudnice.
Loka pri Žusmu je staro glažutarsko naselje. V začetku 19. stoletja je tu Johann Friedrich postavil glažuto, pozneje spremenjeno v kopitarno. Predstavitev loških glažut si lahko ogledate v cerkvi sv. Leopolda, ki je s svojo notranjo opremo pravi muzej steklarstva.
Nad zaselkom Žamerk leži arheološko območje Tinje. Zajema več ledin z arheološkimi najdbami (V riži, Stari grad, Britof). Zaščitna izkopavanja in sondiranja izvedena 1980 in 1981 so odkrila sledove poznoantične utrjene naselbine velikosti okoli 200 x 300 m, ki zajema vrh griča z ruševinami srednjeveškega gradiča Salburga in velik del južnega pobočja. Na vzhodni pristopni strani je bila naselbina zavarovana z dvema jarkoma, na drugih straneh pa zavarovana z naravno strmino. Pri gradnji ceste je bilo odkritih sedem lesenih deloma poškodovanih stavb, ki so bile postavljene na ozkih terasah, vsekanih v strmo pobočje. Le domnevni kultni objekt v jugovzhodnem delu naselbine je bil zidan. Med poznoantičnimi najdbami je pomemben depo železnega orodja iz konca 6. stoletja. Nekateri značilni kosi keramike kažejo, da je bila postojanka poseljena tudi v slovanskem obdobju. Zunaj naselbine so odkrili sledove grobišč. Posebno pomembna sta dva sarkofaga, mlajši je okrašen s križem.
V Javoršici je še ohranjena partizanska bolnišnica R-6 ki se nahaja v bližini domačije Žlender ob cesti, ki iz Loke pri Žusmu vodi v Virštanj. Je delno vkopan objekt pravokotnega tlorisa je zgrajen iz brun, prekrit s strešno lepenko, na katero je bila nasuta zemlja. Bolnišnica z oznako R-6 je bila zgrajena oktobra 1944. V njej je bilo prostora za 12 ranjencev, bolničarko, kuharico in oskrbnika. Bolnišnica ni bila nikoli izdana. Obnovljena je bila leta 1977 in 2002.
Dobrina z Žusmom:
Žusem je 669 metrov visok hrib s pestro zgodovino in velikim potencialom za prihodnost. Predstavlja severni rob Kozjanskega, njegovo ime pa izvira iz priimka prvega lastnika gradu, žusemskega viteza in krškega ministeriala Poppa de Suzzenheima. Pogled z Žusma proti jugu nam razkriva ločnico med dvema svetovoma: predalpskim in subpanonskim. Na zahodu in jugu se dvigajo hribovja, sestavljena pretežno iz dolomita in apnenca, z najvišjimi vrhovi med 500 in 800 metri (Kunšperška gora, Orlica, Vetrnik, Oslica, Rudnica, Bohor), ki spadajo k vzhodno Posavskem hribovju, to pa sodi v predalpski svet. Na južnem in severnem pobočju Žusma se razprostira naselje Dobrina, na zahodnem pa Hrastje.
Stolp ljubezni na Žusmu stoji na severovzhodnem vrhu Velikega špička (669 m), najvišje točke Žusma, ki predstavlja severni rob Kozjanskega, je 25,90 m visoki razgledni stolp iz macesnovega lesa, ki velja za najvišji leseni stolp v Sloveniji. Stolp so poimenovali »Stolp ljubezni«, ker na hribu Žusem stoji cerkev posvečena sv. Valentinu, ki je zavetnik zaljubljencev. Na Žusmu pa so svoje zatočišče našli žusemski knezi, ki jih prvič omenjajo že leta 1203, o njihovem bivanju še vedno pričajo grajske ruševine, o njih pa krožijo številne legende.
Na Žusmu se je možno podati skozi v zadnjem času prepoznane in opisane megalitske lokacije, za katere smo skozi Nove zgodbe Žusma spoznali, da ljudem nudijo štiri darove, pomembne za življenje: čiščenje, zdravljenje, zaščito in uravnavanje notranjih duševnih procesov. V okviru društva poskrbimo za ustrezno vodenje obiskovalcev.
Legenda pravi, da so zdravilno vodo našli grajski lovci. Ko so lovili v revirjih Košnice in Dobrine, je enemu od grajskih postalo slabo. Po snegu so ga vlekli proti cesti v Dobrino, od koder bi ga s konji spravili v žusemski grad. V velikem snegu so zagledali zaplato kopnega in vodo, ki ni bila zmrznjena. Bolniku so dali piti veliko te vode. Kmalu mu je odleglo.
Še veliko zgodb o čudežni ozdravitvi ljudi, ki so pili to vodo je nastalo pozneje. Po teh legendah, ki predstavljajo najstarejše podatke o zdravilnosti vode v Dobrini je nastalo ime GRAJSKI VRELEC DOBRINA.
Naselje Dobrina je odlično izhodišče za pohod na bližnji Žusem, ki se nahaja na 669 m visoki vzpetini, na kateri stojita dve cerkvici, prva je župnijska cerkev sv. Valentina, druga pa preko 700 let stara podružnična cerkev sv. Jakoba, ki hrani dragocene freske iz 15. in 16. stoletja ter lestence iz domače glažute, ki sta bila obnovljena leta 2016 in 2020. Prebivalci tega kraja se preživljajo v manjši obliki s kmetijstvom, večina pa je zaposlenih v bližnjih večjih krajih (Šentjur, Štore in Celje).
V zadnjih letih se turistične in druge aktivnosti na Žusmu in v njegovi okolici zelo razvijajo. Izpostaviti velja zlasti pohodništvo in jadralno padalstvo. Bližina Slivniškega jezera prinaša tudi individualni izletniški turizem, kar dobro vpliva na razvoj okoliških turističnih kmetij. Potencial ima tudi razvoj zdraviliškega turizma pri Grajskem vrelcu v Dobrini.
Hrastje: